V zgodnji pomladi trta takoj po rezi iz očes začne odganjati mladike, za njimi pa še zalistnike.  Kaj storiti z njimi? Katere ukrepe je potrebno upoštevati od zgodnje pomladi pa vse do jeseni, da je pridelava grozdja kakovostnejša, letina pa uspešnejša?

Potrebe glede rasti trte

Za rast potrebuje svetlobo, toploto, zadosti globoka, s hranili bogata in zračna tla. To pomeni dobro južno lego, dvignjeno nad dnom doline, da trta spomladi ne pozebe. Na Primorskem igra lega nekoliko manjšo vlogo kot v celinski Sloveniji. Vinska trta potrebuje vsaj 160 dni dolgo vegetacijsko dobo in v tem času 1200 ur sončnega obsevanja. Uspeva na legah, kjer povprečna letna temperatura ni nižja od 8,5 °C. Ob primerni razporeditvi zadostuje 600 mm padavin letno, ob neugodni razporeditvi je 1000 mm premalo. V sušnih letih je smiselno pravočasno namakanje za večji in kakovostnejši pridelek. 

Potrebe po hranilih pri vinski trti niso velike. Po založnem gnojenju mlade trte gnojimo od 3 leta dalje z manjšimi odmerki gnojil NPK v aprilu in pred dežjem. Zaželena je vsebnost organske snovi v tleh 3 % in več, zato jeseni dodamo organsko gnojilo v obliki pelet Plantella Organik za vinograde.

Prva spomladanska varstva

V aprilu so temperature zraka in tal že dovolj visoke, da se v trti začne pretakanje rastlinskih sokov, ki bodo kmalu povzročili brstenje vinske trte. Ob in takoj po brstenju so mladi listi in mladike trte zelo občutljive na bolezni in škodljivce, ki lahko zajamejo vso trto. To lahko povzroči zelo veliko gospodarsko škodo.

Takoj ob napenjanju zimskih očes se na trto lahko naselijo gosenice zemljemerke in sovke, kot tudi trtni brstarji in bivolčki, ki obgrizejo brsteča očesa in rodne mladike, kar zmanjša pridelek.

Med pogostimi škodljivci na trti so tudi različni kaparji, ki so čvrsto pritrjeni na rozge, iz katerih srkajo sokove, s čimer oslabijo rast mladik. Prisotnost škodljivcev se na trti poveča ob mraku in ponoči, ko naj bi se tudi opravilo varstvo z ustreznim insekticidom, npr. z Bio Plantella Flora Verde ali z drugimi za to dovoljenimi insekticidi, uporaba katerih pa mora biti zaradi škodljivosti čebelam skrbno izvedena.

Če se po brstenju trte pojavi hladno in deževno vreme, to upočasni rast mladik, nanje se običajno naselijo pršice trsne kodravosti (Calepitrimerus vitis), ki povzročajo akarinozo ali kodravost trte ter listne pršice šiškarice (Eriophyes vitis), ki povzročajo erinozo. Zoper pršice se takoj ob brstenju trte priporoča škropljenje z žveplenimi pripravki, ki obenem odvračajo tudi srnjad, zajce itn., ki so spomladi pogosti obiskovalci vinogradov, kjer obžirajo mladike.

Ob sončnem in toplem vremenu je rast mladik v dolžino zelo hitra, a kljub temu se lahko na trti kar hitro vzpostavijo optimalne razmere za okužbe s črno pegavostjo (Phomopsis viticola) in ob povečani vlažnosti zraka tudi primarne okužbe s peronosporo vinske trte (Plasmopara viticola). Zoper obe bolezni se priporoča uporabo bakrenih pripravkov, kot npr. Bio Plantella Baker (10 g/10 L vode) ali drugih dovoljenih fungicidov, saj je preprečevanje primarnih okužb ključnega pomena, da se kasneje bolezni v vinogradu ne razplamtijo.

Ob brstenju trte in tudi v prvih tednih intenzivne rasti mladik je potrebno v vinogradu opraviti pogostejša opazovanja, saj je pravočasno ukrepanje zoper škodljivce in bolezni bistvenega pomena.

---

Hitro rast trte nadzorujemo s pletvijo in krajšanjem mladik

Ko to opravimo v prvi polovici maja, s tem zmanjšamo pojav bolezni vinske trte. Oplevemo vse mladike, na reznikih ali čepih, ki jih ne bomo potrebovali pri rezi naslednje leto. Prav tako odstranimo vse mladike oz. jalovke, ki izraščajo iz debla. Jalovke oz. divjaki ne dajo kakovostnega grozdja in pokvarijo okus vina. Deblo očistimo tudi zaradi škropljenja proti plevelom. Neočiščena debla se v stiku s škropivom poškodujejo. 

Za listi mladik začnejo odganjati zalistniki, ki jim po domače pravijo tudi »dvojčki,  »zalistje«. Zalistnike odstranjujemo v coni grozdja in tako omogočimo boljšo osvetlitev in zračnost trte. Prav tako dosežemo kakovostno trgatev. V zgornjem delu mladik zalistnikov ne odstranjujemo, saj so koristni za kakovost grozdja in kopičenja hranil v trsu.

Oplete mladike sproti popravljamo med žice in jih razporedimo čim bolj pokončno, da se ne prepletajo med seboj. Tako omogočimo boljšo osvetlitev listov. Mladike usmerjamo med prvi par žic. Nad zadnjim parom žic mladike prikrajšamo oz. vršičkamo, ko jih večina zraste 40 do 50 centimetrov. Pomembno je, da izberemo pravi čas vršičkanja in tako zmanjšamo rast zalistnikov. Z vršičkanjem zmanjšamo zasenčenost glavnih listov. Zadnje vršičkanje opravimo v prvi polovici julija. Lahko tudi tik pred trgatvijo, da omogočimo nemoteno trgatev. Večina vinogradnikov vršička strojno s priključki, imenovanimi »vršičkarji.«

Redčenje mladik

Redčenje naj bi se opravilo kar se da hitro po brstenju, ko so mladike dolge okrog 10 – 15 cm. Obenem gre opozoriti, da prezgodnje redčenje odvečnih mladik lahko povzroči še dodatno brstenje stranskih mladik, medtem ko pa prepozno večje rane na rozgah, zato za njihovo odstranitev potrebujemo škarje, kar ukrep seveda nekoliko upočasni. Odstranjujemo nerodne, slabše razvite in dvojne mladike.

Na rodnem lesu puščamo rodno mladiko na vsakih 10 – 12 cm rozge ali kordona. Pri bujnejših sortah z večjimi grozdi naj bi se na tekoči meter rodnega lesa puščalo med 8 – 10 mladik, medtem ko pri manj bujnih sortah z manjšimi grozdi pa od 12 do 14 mladik/m.

Prezračimo trto

V tem času lahko na mladikah, ob kabernikih oziroma socvetjih, odstranimo tudi kakšen večji list, predvsem tam, kjer se ne moremo izogniti večjemu prekrivanju mladik. S tovrstno odstranitvijo listov še dodatno povečamo prezračenost listne stene ter zmanjšamo potencial za nastanek bolezni.

Bolje osvetljeni kaberniki se razvijajo hitreje, ustrezneje in so tudi kasneje bolje pripravljeni na cvetenje. Večja osvetlitev spodnjega dela mladik povzroča tudi ustreznejšo diferenciacijo očes, kar poveča rodnost očes v naslednji rastni dobi. Zgodnje redčenje mladik je neizbežen ukrep za vinograde, v katerih se prideluje grozdje za vina višjih kakovostnih razredov.

V začetku zorenja plodov z odstranjevanjem listov v coni grozdja izboljšamo osvetlitev in zračnost trte. Poveča se odpornost na botritis (siva plesen) in oidij (pepelasta plesen). Takoj, ko opazimo pojav sive plesni, začnemo z odstranjevanjem listov. Pri belih sortah močneje odstranimo liste na sončni strani. Tako pridelamo suha vina z nizko kislino. Najprej odstranimo porumenele liste. Pri odstranjevanju listov pazimo, da jih ne odstranimo preveč, da ne povzročimo sončnega ožiga na grozdju. 

Pri sortah kot sta ´Šipon´ ali `Rumeni muškat` odstranimo malo listov ali jih sploh ne odstranjujemo. Ti dve sorti imata manj bujno rast in bi odstranjevanje listja prej povzročilo škodo kot korist. Nasprotno je pri bujno rastočih sortah, kot sta `Sauvignon´ in `Kerner´, kjer moramo pogosteje odstranjevati liste in zalistnike. 

Pri zgodnji suši v maju in juniju začnemo z redčenjem grozdja. S tem povečamo kakovost grozdja in vina. Na dobro razvitih mladikah pustimo dva grozda, na slabše razvitih pa en grozd. Nekateri grozdja ne redčijo, puščajo tudi »divjake« pod cepljenim mestom trte. Bolj ozaveščeni pa se zavedajo, da s pravilno pletvijo in redčenjem v vinogradu pridelamo kakovostno vino, četudi je grozdja manj.

Zaključna poletna dela konec avgusta

Meseca avgusta, ko je za nami že kar nekaj vročih tednov, je na trti potrebno postoriti zaključna dela, t.i. poletno ampelotehniko, ki je namenjena predvsem k vzpostavitvi optimalnega razmerja med rastjo in rodnostjo trte, primerne osvetlitve grozdov ter k zmanjšanju rasti mladik, s skupnim ciljem izboljšanja kemijske kakovosti grozdja.

Vinogradnik mora v vinogradu oceniti povprečno količino grozdja na trto, ki jo izračuna s produktom števila grozdov na trti ter povprečne mase posameznega grozda, znane za dotično sorto. Ob enem preveri še površino listne stene, ki naj bi bila med 1,2 in 1,5 m² za vsak kilogram grozdja na trti.

Redčenje in osvetlitev

V kolikor površina listne stene ne zadostuje količini grozdja na trti, je potrebno število grozdov zmanjšati, in sicer z redčenjem oziroma odstranjevanjem drugih grozdov na mladiki, predvsem pa grozdov s slabše razvitimi jagodami in tistimi, ki zaostajajo v zrelosti. Tovrstni ukrep zagotavlja zadostno asimilacijsko površino, kar pomeni, da posamezne jagode na grozdu dobijo iz listov zadostno količino asimilatov za optimalno debeljenje in zorenje.

Po redčenju je potrebno poskrbeti, da so grozdi primerno osvetljeni, kar še posebej velja za rdeče sorte. Hkrati gre poudariti, da preveč intenzivno odstranjevanje listov ob grozdih poveča neposredno izpostavljenost jagod soncu, ki na jagodah pogosto povzroča ožige, kar zmanjša izplen kot tudi kakovost grozdja. Nekoliko več listov naj bi se odstranilo na manj osončenih severnih, manj pa na zahodnih straneh listne stene, kjer je popoldanska prepeka največja. V nekaterih vinogradih, predvsem s težko zemljo ter nekoliko obilnejšim gnojenjem je morda potrebno odstraniti še odvečne in bujne mladike, s čimer se poveča zračnost grozdov oziroma listne stene, zato se tudi grozdi ob morebitnem deževju prej osušijo in so zato manj dovzetni za gnilobo.

Pri pridelavi namiznega grozdja je potrebno nekoliko več pozornosti nameniti posameznemu grozdu, s katerega se odstrani nezrele, neprimerno razvite ter nagnite in poškodovane jagode. Le primerno razvite in zdrave jagode dočakajo tehnološko oziroma užitno zrelost, ob kateri nastopi trgatev.

Z izdelki Bio Plantella do kakovostnejšega vina

---

---