Jagodičevje je pri nas vse bolj priljubljeno, saj je zelo okusno in osvežujoče, hkrati pa so okusni drobni sadeži, kot so jagode, borovnice ali maline pravi vitaminski zaklad. Vsebujejo veliko antioksidantov, zato ne smejo manjkati v nobenem vrtu.

Jagodičnjak je lahko del sadovnjaka, če imamo prostora dovolj, čudovito pa se obnese tudi v kombinaciji z okrasnimi rastlinami, saj tako v različnih letnih časih pričara posebno lepoto vrta.

Gojenje jagod, malin, robid, borovnic in drugega jagodičevja je razveseljujoče in koristno. Večino jagodičevja je v našem podnebju relativno preprosto gojiti, saj so to rastline, ki so tudi doma v našem naravnem okolju. Lahko ga posadimo kot del sadovnjaka, če imamo prostora dovolj, čudovito pa se obnese tudi v kombinaciji z okrasnimi rastlinami, saj tako v različnih letnih časih pričara posebno lepoto vrta.

Plodovi jagodičevja naj zorijo vse leto

Družinski vrt z jagodičevjem naj bi bil velik vsaj 7 x 7 m ali več, če želimo zasaditi različne jagodičaste vrste v takih količinah, da pridelek zadošča za naše potrebe. Z jagodičevjem iz domačega vrta se lahko oskrbujemo od pomladi do jeseni. V maju zorijo prve jagode. Zorenje se zaključi v začetku junija, ko že začnejo prve maline, nato kosmulje, rdeči in črni ribez ter šmarna hrušica. Proti koncu junija začnejo zoreti ameriške borovnice, v juliju pa robide. Zadnja obiranja se že prepletajo z obiranji večkrat rodnih jagod in dvakrat rodnih malin. Čas sajenja in obiranja jagodičevja

• Jagode: Na vrtu naj bi imeli od 3 do 4 m² jagod, od katerih pričakujemo vsaj 10 kg jagod. Za uživanje jagod od poletja do pozne jeseni posadimo večkrat rodne sorte.
• Maline: Če želimo družino oskrbeti s približno 15 kg malin, moramo posaditi vsaj 5 m malin oz. 15 rastlin na razdalji od 30 do 40 cm.
• Robide: Ob pravilnem načinu gojenja je rodnost 3 – 5 kg na grm.
• Rdeči ribez: Lahko gojimo v obliki špalirja ali grma. Na večji grm lahko pridelamo do 10 kg pridelka, ob opori (špalir) pa 3 – 4 kg. Glede na to, da rdeči ribez v glavnem predelujemo v marmelade in sokove bo zadostovalo, da imamo v vrtu 1 do 2 grma.
• Črni ribez: Grm črnega ribeza rodi 2 – 3 kg plodov. Za družinsko oskrbo s sokom in marmelado posadimo 10 grmov črnega ribeza.
• Ameriške borovnice: Imajo v polni rodnosti 3 – 5 kg pridelka na grm.

Primerna tla za jagodičevje

Ob sajenju posebno skrb posvetimo tlom. Zemlja za jagodičevje naj bo lahka, rahlo kisla in humusna. Jagodičja nikoli ne sadimo v težka glinasta tla. Če imamo vrt na težjih tleh, potem za jagodičje pripravimo višje gredice ali grebene.

Tudi borovnice potrebujejo rodovitno zemljo z veliko humusa, ker so kisloljubne, pa mora imeti zemlja tudi primeren pH, da bodo borovnice v njej sploh uspevale. Za vzgojo zdravih borovnic vselej izberemo BIO zemljo Bio Plantella Zemlja za borovnice.

Idealni pogoji za jagodičevje v vrtu

• Zemlja za jagodičaste rastline mora biti lahka, rahlo kisla in humusna. Jagodičja nikoli ne sadimo v težka glinasta tla. Če imamo vrt na težjih tleh, potem za jagodičje pripravimo višje gredice ali greben, ki jim dodamo različne dodatke za bolj zračna tla (sekance, žaganje…).
• Prostor: Ob zasaditvi jagodičja se moramo zavedati, da so rastline trajnice z zelo različno življenjsko dobo. Jagode naj bi imeli na enem mestu dve do tri leta, maline, robide, ribeze in kosmulje največ do 12 let, ameriške borovnice pa lahko tudi več kot trideset let. Po tej dobi je potrebno rastline presaditi na drugo lokacijo. Jagode lahko zaradi hitrega kolobarjenja sadimo v zelenjavni vrt.
• Jagodičastim rastlinam moramo zagotoviti dovolj, vendar ne preveč vode. Rastline brez namakanja v vročih poletnih dneh, ko večina začenja zoreti, ne bi preživele. Zaradi neustreznih rastnih pogojev rastline najprej slabo rastejo. Malo je talnih in stranskih rodnih poganjkov. V naslednjem letu rastline bujno cvetijo, se obdajo s številnimi plodovi in listi, v tretjem letu pa se posušijo. Pri jagodah je proces odmiranja še hitrejši.
• Prehrana oziroma gnojenje mora biti izdatno in prilagojeno potrebam jagodičevja.
• Varovanje pred škodljivimi organizmi. Včasih tudi pred pticami, ki jim gredo sladki sadeži včasih še bolj v slast kot nam.

Kako sadimo jagodičevje?

• Jagodičje lahko sadimo tudi kot živo mejo. Za to sta zelo primerna črni ribez in aronija, ker s svojimi plodovi ne privabljata nepovabljenih obiralcev in ker imata grma lepo in omejeno rast.
• Jagodičaste rastline lahko najdejo prostor tudi na balkonih v posodah (maline, borovnice …) ali visečih posodah (jagode).
• Vsekakor imajo jagodičaste rastline v sadnemu vrtu zelo svojstveno podobo, ki je mogoče zaradi potrebnih opor nekoliko manj dekorativna kot drevnine ali okrasni grmički, vendar ob pogledu na čudovite cvetove, raznobarvne plodove in jesenske liste ne moremo ostati ravnodušni.

Zalivanje jagodičevja

Jagodičastim rastlinam moramo zagotoviti dovolj, vendar ne preveč vode. Rastline brez namakanja v vročih poletnih dneh, ko večina začenja zoreti, ne bi preživele. Zaradi neustreznih rastnih pogojev rastline najprej slabo rastejo.

Pravo gnojilo za jagode, maline ali borovnice

Jagode in drugo jagodičevje so zahtevni glede prehrane. Samo če bomo zagotovili kakovostna in njim prilagojena hranila, bodo tudi plodovi sočni, pa tudi bogati z antioksidanti in vitamini. 

Vsebuje veliko organske snovi in huminske ter fulvo kisline, s čimer pospešuje nastajanje humusa. Tla ohranja rodovitna, polna življenja in še rastlini zagotovimo vsa hranila, ki jih potrebuje, da obrodi veliko okusnih sadežev.

Tudi pred sajenjem tla pognojimo s tem gnojilom. Vrtni prsti pa primešmo še kislo in povsem naravno Bio Plantella Organsko zemljo za borovnice, ki zagotavlja ustrezno kislost in vsebuje visok delež organske snovi in humusa.

Koledar gnojenje jagodičevja:

---

Okusno in zdravo jagodičevje z domačega vrta

[Prenesite vodič]

Načrtujte in oskrbujte jagodičevje na domačem vrtu. S pomočjo nasvetov zbranih v vodiču boste v zdravih in okusnih jagodah, malinah, borovnicah in ostalem jagodičevju, polnem svežih vitaminov, uživali vso sezono.