Že Marija Terezija je pred 300 leti vedela, kako se ubraniti pred lakoto. Tudi v sedanjih časih draginje  se trudimo čim več zelenjave pridelati na domačih vrtičkih. Eno pomembnejših živil, ki se večkrat tedensko znajde na naših krožnikih je prav zagotovo krompir. Z izbiro prave sorte in upoštevanjem usmeritev strokovnjakov lahko pridelate zdravo, predvsem pa obilno ozimnico.

Priprava tal za sajenje krompirja

Krompir je okopavina, ki za svojo rast potrebuje rahla, globoka in rodovitna tla z dovolj organske snovi. Ima plitev koreninski sistem, ki lahko dobro izkoristi hranila le, če so lahko dostopna. Ima visoke potrebe po kaliju, zahteva rahlo in vlažno prst med vso sezono. Izbor gnojil za krompir je poseben.

Zato so zanj prava organska gnojila. Med njimi je zagotovo najboljša izbira organsko gnojilo v obliki pelet  Plantella Organik K, z dodatkom naravnega kalija, ki ga krompir nujno rabi za lepe gomolje.

Najbolje je zemljo za sajenje krompirja pripraviti vsaj 14 dni pred nameravanim sajenjem. Organik K potresite tik pred končno pripravo in ga zadelajte v tla  do 20 cm v globino. Tako bo na razpolago celotnemu koreninskemu sistemu.

Pred sajenjem krompirja ne smemo apniti, saj je potem veliko več krastavosti.

Zaščitite krompir pred strunami

Zaščitite svoj krompir pred strunami z vabo Bio Plantella Stop strune, ki prinaša dolgotrajno in okolju ter ljudem prijazno rešitev proti strunam. V pokrov vabe namestimo ampulo s feromonom. Ampule ne smemo odpirati! Vabo zakopljemo do navoja na vrt, ena vaba zadostuje za celoten vrt.

Feromon – spolni hormon – v ampuli privablja odrasle samčke hrošča pokalice v vabo. Ker pa so hrošči slabi letalci, iz vabe ne morejo izleteti. S tem preprečimo nastanek nove generacije ličink – strun. Rešitev pa ni tako preprosta, saj ima hrošč dolg razvojni krog. Ličinke potrebujejo za razvoj od jajčeca do levitve v odraslega osebka več let, običajno med 3 in 5 leti. Zato bodo v tleh ostale ličinke iz preteklih let, ki pa nam bodo še vedno delale škodo. Zanje se poslužujmo postavljanja prerezanih jabolk, itd.

Feromon v vabi deluje do 3 mesece, nakar zamenjamo samo staro ampulo z novo Bio Plantella Stop strune Feromonsko vabo. Vaba je preprosta za uporabo in brez vsebnosti insekticidov.

Kolobar naj bo vsaj trileten

Za uspešno pridelovanje krompirja je kakovostna saditev zelo pomembna, ne smemo pa pozabiti na kolobar. Ta mora biti vsaj tri, še bolje pa štirileten, torej da krompir sadimo na isto poljino vsako četrto leto. Le tako se bomo izognili zmanjšanju pridelka, pa tudi zmanjšali nevarnost za pojav bolezni in škodljivcev, posebej še navadne krastavosti in drugih patogenov, ki so prisotni v tleh.

Krompir je botanično v sorodu s paradižnikom, papriko, jajčevcem in nekateri novejšimi vrtninami, kot so pepino, perujska, volčja, andska jagoda (jabolko), zato ga ne smemo saditi skupaj z njimi. 

Svetujem, da v jeseni pred sajenjem krompirja posejete oljno redkev, morda v mešanici z belo gorjušico. Če imamo v kolobarju kapusnice, pa dodajte še facelijo, sončnice in ajdo. Ta kombinacija smrdi nekaterim talnim škodljivcem, ki bodo zato naredili manj škode. To v praksi pomeni, da te rastline do ene mere odganjajo talne škodljivce.

Predpriprava gomoljev

Pri izboru semena je pomembna debelina semenskih gomoljev oziroma kalibracija. Seme debeline 35/55 mm ima več energije, bolj je odporno proti hladnim pomladim in s tem zagotavlja boljši vznik, večji nastavek gomoljev in s tem tudi večji pridelek. Uporabljamo samo zdrave in dobro nakaljene gomolje.

Gomolje krompirja lahko pred saditvijo nakaljujemo, in sicer predvsem zgodnje sorte, s čimer povečamo zgodnost za okoli 14 dni. Priporočamo tudi nakaljevanje nekaterih zelo poznih sort in tistih, ki imajo počasno začetno rast.

Gomolje nasujemo v zabojčke v eno, največ dve plasti ter jih zložimo v ne presuh, svetel prostor. Le tako se oblikujejo svetlobni kaliči, ki so dovolj zbiti in trdni, da se ob saditvi ne polomijo. Temperatura nakaljevanja je lahko od 12 do 20 ^oC. 

Nakaljevanje pri nižjih temperaturah priporočamo predvsem za poznejše sorte – nakaljevanje traja dlje časa in vzkali več očes. Zgodne sorte nakaljujemo pri višjih temperaturah. Na ta način dosežemo, da kali manj očes, zato na njivi izraste manj stebel in se oblikuje manjše število gomoljev, ki pa so debelejši in zgodnejši. Brsti naj zrastejo do 10 ali 15 mm, nič pa ni narobe, če so daljši (do 2 cm). Pri sajenju pazimo, da jih ne odlomimo.

Rezanje gomoljev ni priporočljivo

Rezanje gomoljev zaradi nevarnosti širjenja bolezni na semenske gomolje odsvetujemo. Če se vendarle odločimo za rezanje debelejših gomoljev, jih prerežemo na dva dela pokončno (od apikalnega dela do stolonovega dela gomolja), ne kar povprek. Rezane dele potresemo s fungicidom, nož pa po vsakem prerezanem gomolju razkužimo v alkoholu. Najprimernejši čas rezanja je vsaj dva tedna pred saditvijo, da se gomolj posuši in se oblikuje nova kožica, lahko pa tudi tik pred saditvijo, vendar le v primeru, ko je zemlja dovolj topla, da gomolji hitro vzkalijo.

Sorte krompirja

Zgodnje sorte

‚ Maris bard‘ in ‚ Arrow‘ sta sorti z belim mesom, podolgovato ovalnimi gomolji in belo barvo kožice. Odlični sorti sta za kuhanje in pečenje. Odporni sta proti krompirjevi plesni na listih. ‚ Maris bard‘ se tudi skladišči zelo dobro.

‚ Arielle‘ ima rumeno meso, gomolji so podolgovato ovaljni, barva kožice pa rumena. Sorta je predvsem primerna za pečenje.

‚ Kresnik ‘ in ‚ Jana‘ sta najbolj znani slovenski sorti, ki spadata v sorto kifeljčar. Odlikuje ju belo meso gomoljev, ki so podolgovati. Gomolji so primerni za zgodnji izkop in za pečenje.

‚ Agata‘ je srednje zgodnja sorta, ima meso svetlo rumene barve in okrogle ovalne gomolje. Je sorta, odporna proti krompirjevi plesni. Priporočamo jo za ekološko pridelavo, saj ne potrebuje kemične zaščite.

Pozne sorte

‚ Fianna‘, bistra imata krem belo meso, ovalne gomolje z rumeno barvo kožice. Primerni sta za skladiščenje.

‚Kis-sora‘ ima krem belo meso, okroglo ovalne oblike gomoljev, ki imajo rumeno kožico. Gomolji so primerni za daljše skladiščenje.

‚ Markies‘ ima svetlo rumeno meso, podolgovate ovalne gomolje in rumeno barvo kožice.

Sajenje krompirja

Pomembno je, da ne sadimo prezgodaj, torej le v dovolj toplo zemljo, ko temperatura preseže 8 °C. Le če bomo nasad prekrili s prekrivno tkanino, lahko sadimo tudi prej. V osrednjem delu Slovenije je to običajno v začetku aprila, ko se zunanje temperature dvignejo nad 12 °C, v vzhodni in južni Sloveniji ter posebej še na Primorskem pa nekoliko prej.

Globina sajenja je razdalja med vrhom gomolja in površino tal. Če sadimo plitvo, je debelina plasti tal, ki pokriva gomolje od 0 do 2 cm, pri srednje globokem sajenju od 2 do 5 cm in pri globokem sajenju več kot 5 cm. Plitvo sajenje priporočamo, ko sadimo gomolje, ki so fiziološko stari, slabo skladiščeni, pri nizki temperaturi tal, v krajih z obilo padavin, na zelo vlažnih, težkih tleh in pri sortah, ki tvorijo gomolje globoko. Tla morajo biti dovolj vlažna in globoka, da lahko napravimo primerne grebene. Srednje globoko sadimo krompir na bolj sušnih legah, na plitvejših tleh, pri manjši medvrstni razdalji in pri sortah, ki nastavljajo gomolje plitvo. 

Na splošno velja: Čim drobnejši so semenski gomolji, težja kot so tla in višji kot so grebeni, tem plitveje sadimo. Na nagnjenih predelih tla obdelujemo in sadimo krompir prečno na nagib, da preprečimo odtekanje vode in erozijo.

Gostota sajenja

Posebno pri manjših pridelovalcih (vrtičkarjih) opažamo, da sadijo krompir pregosto. Zato kupijo več semena kot je potrebno, pridelek je manjši, gomolji drobnejši, nasad pa zaradi pregoste rasti bolj izpostavljen glivičnim boleznim, predvsem krompirjevi plesni.

Gostota saditve je sicer odvisna od namena pridelovanja in sorte ter debeline semena, pa vendarle veljajo neka osnovna pravila določanja gostote saditve.

Pri normalni debelini 35-55 mm sadimo od 3,5 do 5 gomoljev na kvadratni meter, odvisno od pričakovanega števila in debeline gomoljev pri posamezni sorti in od bujnosti rasti. V praksi to pomeni okoli 25 kg semena na 100 m². Gostota v vrsti je odvisna od medvrstne razdalje, ki naj bo čim večja, vsaj 60 cm pri zgodnjih sortah in 70 cm pri poznih sortah.

Nekaj nege je potrebno tudi med rastjo

Namakanje v času oblikovanja gomoljev bo preprečilo steklavost, pojav, ko se gomolji nočejo skuhati. Z osipavanjem preprečimo, da bi gomolji postali zeleni.

Za koloradskega hrošča je značilno, da je slab letalec. Do posevka se premika bolj po tleh kakor z letenjem. Zato je kolobar dobra obramba.

Če sadite krompir samo na sosednjo gredo, naj bo med njima jarek, ki ga prekrijte s folijo, v tem jarku jih bo veliko obtičalo. Hrošče lahko pobiramo tudi tako, da pod rastline postavimo rjuho ali kaj podobnega in rastlino samo močno stresemo. Večje površine ekološki kmetje tudi posesajo. Uporablja se sesalec za listje.

Zadnji dve zadevi sta možni samo, če rastlina ni pregnojena z dušikom in ima dovolj kalija, zato svetujem uporabo Plantella Organik K in predvsem, če ste uspeli ohraniti prve kalčke na semenskem materialu.

Koristi uporabe Plantella Organika so vidne že v prvem letu:

• večja rodovitnost in biološka aktivnost tal,

• manjša potreba po tretiranju s pesticidi,

• višja odpornost na sušo,

• prispeva k ohranjanju primerne temperature tal (pomembno v času vremenskih neprilik),

• krompir dozoreva hitreje,

• pospešen postopek razgradnje strupenih snovi v tleh (nikotin, antibiotiki, fenoli in večina organskih pesticidov …).

Plantella je lahko še ugodnejša!

Da bi vam lahko še bolje pomagali pri negi vrta, za izdelke Plantella in Bio Plantella pripravljamo posebne akcijske ponudbe v različnih trgovinah povsod po Sloveniji.

Za člane kluba Gaia pa pripravljamo tudi kupone popustov na izdelke Plantella in Bio Plantella. Naročite se na revijo Gaia, se izobražujte in privarčujte>>>