Batata (Ipomoea batatas L.) je večletna vrtna kultura tropskega in subtropskega klimatskega področja, s poreklom iz srednje in južne Amerike, pripada pa botanični družini slakov.

Čeprav ga na angleško govorečem področju popularno imenujejo tudi sladki krompir, batata v resnici ni v ničemer povezana s krompirjem. Kot zelenjava so najbolj cenjeni kultivarji s temno povrhnjico, rumenim ali oranžnim mesom in sladkim okusom.

Batata je odličen izvir pomembnih vitaminov, še posebno iz skupine A in B, vsebuje pa še veliko vitamina C, vlaknin, kalija, beta-karotenov, magnezija, železa, biotina in fosforja. Ima visoko prehransko vrednost, poleg tega pa je primeren tudi za diabetike.

Vzgoj batate je enostaven

V naših pogojih se najpogosteje vzgaja vegetativno, s sadikami, ki so pravzaprav ukoreninjeni poganjki iz korena odrasle rastline.

Za rast in razvoj potrebuje 3 do 5 mesecev brez mraza, sadike pa na prosto presadimo, ko mine nevarnost zimskih pozeb. Na celini je to okoli 15. maja, na primorskem pa okoli 15. aprila, pod pogojem, da temperatura tal ni pod 10 °C.

Sadike se vzgajajo v zaprtih prostorih pri visoki temperaturi in zračni vlažnosti, za presajanje pa so primerne po 2 mesecih.

Batato lahko pridelujemo v celinskem in primorskem delu Slovenije, najboljša pa so lažja tla z dobro drenažo.

Zemljo za sajenje batate pripravimo že jeseni

S pripravo gredic, kjer boste gojili batato, je najbolje začeti že jeseni, s prekopavanjem do globine 30 do 40 cm. Najbolje bo obrodila na odcednih, peščeno-ilovnatih tleh.

Mesec pred sajenjem tla pognojimo z organskim gnojilom Plantella Organik in pelete rahlo prekrijemo z zemljo. Uravnotežen delež organskega dušika, fosforja in kalija bodo omogočili kvalitetno rast batate.

Od sajenja do obiranja plodov ta vrtnina potrebuje okoli 3 do 4 mesece oziroma 100 do 150 dni, kar je v veliki meri odvisno od tipa tal ter hranil in vlažnosti v tleh.