Visoka greda je lahko primerno bivališče tudi za jagodičevje. Zanjo vsekakor izberemo nizke sorte in upoštevamo pravila o zasajevanju in potrebah pri oskrbi. Tako dobimo mikavno okrasno kombinacijo ter hkrati koristno zasaditev za vsakodnevno uporabo.

Jagodičaste rastline se med seboj zelo razlikujejo po višini in obsegu grma, načinu razraščanja in življenjski dobi (trajne rastline). Visoka greda naj bo dolga 150 – 170 cm, visoka 50 – 70 cm in široka 100 – 120 cm.

Razdalja med sadikami jagod naj bo 20 – 25 cm, med grmi haskap jagode 75 – 100 cm in med sadikami malin (3 sadike) 35 – 40 cm. Sadike malin sadimo v ravni vrsti, sadike haskap jagode in žlahtne jagode pa poljubno po gredi. Upoštevane naj bodo razdalje med sadikami.

Kaj je primerno?

Glede na to, da naj bi visoka greda v višino merila 60 – 80 cm, vanjo sadimo nižje rastoče rastline, kot so: jagoda, malina, nizko ali srednje rastoča ameriška borovnica, ameriška brusnica, kosmulja in na primer haskap jagoda. Pri visoko rastočih rastlinah, ki dosežejo od 1,5 do 2,5 m, bi bila otežena oskrba in obiranje. Visoko rastoče jagodičaste rastline običajno potrebujejo oporo, ki v visokih gredah ne bi imela lepega videza.

Rastline, primerne za visoke grede naj bi imele tudi plitvejši koreninski sistem. Skoraj vse ‘klasične’ jagodičaste rastline,  razen ribezov in aronije, imajo plitev koreninski sistem. Glede na to, da trajnice sadimo za daljše obdobje, moramo gredo pripraviti na nekoliko drugačen način kot za zelenjavo.

Priprava rodovitne zemlje za jagodičevje

Pri pripravi visoke grede za jagodičevje, moramo biti pozorni na drenažni sloj, ki preprečuje zastajanje vode. Sloj iz debelejših in tanjših vej, ki naj bi meril do 20 cm, z leti strohni in se mineralizira. V gredi se substrat, skupaj z rastlinami, zniža za 10 ali več cm. Zaradi posedanja rastišča moramo po nekaj letih rastline izkopati, obnoviti drenažni sloj, dodati substrat in rastline ponovno posaditi.

To opravimo v času mirovanja rastlin,  od konca novembra do decembra, ko tla še ne zamrzujejo. V visoki gredi skupaj posadimo rastline, ki imajo enake rastne zahteve. Skupaj posadimo npr. ameriške borovnice in borovnice (ameriške brusnice in brusnice), ki zahtevajo enako kislo in zračno rastišče. Pri teh rastlinah kot substrat dodamo Plantella Zemljo za rododendrone, ki je namenjena kisloljubnim rastlinam.

Ostale jagodičaste rastline imajo enake rastne zahteve, zato jih lahko sadimo skupaj, kot substrat pa dodamo Plantella Vrtno zemljo.

V vrtovih jagodičaste rastline sadimo na folijo, da se s tem izognemo plevelom. V visoki gredi bi bilo polaganje folije zapleteno, zato uporabimo druge zastirke ali okopavamo. Med primernimi zastirkami so zastirke iz kokosovih vlaken ali različni filci.  

Izbor jagodičevja

Med najbolj primerne rastline za visoke grede nedvomno sodijo jagode in dvakrat rodne ali pa pritlikave maline. Od jagod bi bile za zasaditev najbolj primerne večkrat rodne jagode (npr. sorta ‘Mara des bois’. Primerne bi bile tudi večkrat rodne gozdne jagode, predvsem tiste, ki ne izraščajo pritlik, ampak se razmnožujejo s semenom ali delitvijo grma.

Taki sorti sta npr.  rdečeplodna ‘Alexandria’ in beloplodna jagoda  ‘Alpine White’. Sorte z bujnim izraščanjem pritlik, bi v nekaj tednih v celoti prerasle gredo in ovirale rast drugih rastlin.

V gredo bi posadila nizkorastoče, dvakrat rodne maline (npr. sorte ‘Ruby Beauty’ ali ‘Autumn Treasure’) in nekaj rastlin haskap jagode (imenovana tudi sibirska borovnica, majska jagoda). Vse te rastline za svojo rast potrebujejo lahko, bogato in humusno zemljo. Med rastlinami mora biti ustrezna medvrstna razdalja. Med jagodami od 15 do 25 cm, med malinami in haskap jagodami pa od 0,7 do 1 m. Okrog matične rastline maline, v prvih letih, bujno izraščajo talni poganjki, ki jih moramo odstranjevati ali rezati.

Borovnice in brusnice

V drugo gredo ali v oddeljeni del iste visoke grede bi posadila rastline, ki potrebujejo izrazito kisla tla. Zelo primerne so nizke sorte borovnic (Vaccinium angustifolium) ali srednje visoke sorte (križanke). V zadnjih letih je zelo popularna dvakrat rodna sorta borovnic ‘Hortblue Petit’. Zelo dekorativna je tudi rdečeplodna ameriška borovnica ‘Pink lemonade’.

Gredo bi dosadila z zimzelenimi brusnicami (V. vitis-idea) in ameriškimi brusnicami, ki gosto prepredejo rastišče in se prevesijo čez rob grede, kot pobešanke. Ameriške borovnice sadimo na razdaljo od 0.7 do 1 m, brusnice na razdajo 0,5 m in ameriške brusnice na razdaljo 0,3 m.

Nasvet Plantellinih strokovnjakov: Za sajenje in presajanje jagodičevja uporabljajte v domačem vrtu posebej prilagojeno organsko gnojilo Bio Plantella Nutrivit za jagode in jagodičevje z dodanim naravnim fosforjem za okusne plodove.

---