Zaščita sadnega drevja pred mrazom je ključna skrb vsakega sadjarja, saj nizke zimske temperature predstavljajo resno grožnjo zdravju in uspešnosti sadnega vrta. Zimske pozebe lahko povzročijo številne težave, kot so propad posameznih delov rastlin, celotnih sadik ali celo vseh rastlin na vrtu. Posledično se lahko zmanjša pridelek ali pa pride do popolnega izpada pridelka, kar predstavlja finančno breme in izgubo truda vrtnarja. Eden od najpomembnejših ukrepov za zaščito sadnih rastlin pred mrazom je pravočasna priprava na zimsko obdobje.

Na zimsko pozebo so najbolj občutljive sadne vrste, ki izvirajo iz toplih krajev. Najbolj občutljiv je zgodaj cvetoči mandelj, sledijo marelice, breskve, aktinidije, češnje, slive, kaki, hruške in jablane. Najmanj občutljiva je večina jagodičevja.

Če je jesen lepa, rodni les in poganjki bolje dozorijo, brsti so bolje prehranjeni in tako bolj odporni na nizke zimske temperature.

Nevarnost zmrzali

Kritične zimske temperature za posamezne sadne vrste so:

• kaki, fige, kivi, marelice, mandeljni: -15 °C
• koščičarji: od -15 °C do -20 °C
• pečkarji: -18 °C do -22 °C
• ameriška borovnica, asimina: -25 °C  
• robide: -15 °C

Kako vnaprej omilimo oziroma zmanjšamo škodo zaradi nizkih zimskih temperatur:

• Izberemo sadne vrste, sorte in cepljene podlage, primerne za naše klimatske razmere.
• Sadike sadimo na ustrezne lege.
• Občutljive sadne vrste in sorte raje sadimo zgodaj spomladi (kaki, figa, kivi …).
• Z dušičnimi gnojili gnojimo zmerno in zaključimo z gnojenjem v sredini junija.
• Jeseni škropimo z bakrenimi pripravki, kar rastline prisili k zgodnejšemu prehodu v mirovanje.

Pozimi je posebej nevarna hitra ohladitev po daljšem obdobju toplega vremena, zlasti na južnih legah, saj se v toplem obdobju po prevodnem tkivu začnejo pretakati sokovi. Ob hitrem močnejšem mrazu pa nato lahko začne pokati lubje in pozebejo cvetni brsti. Škodo opazimo šele spomladi, ko cvetni brsti ob napenjanju ali tudi kasneje odpadejo in ne pride do oploditve. Predvsem se to dogaja pri koščičarjih, ki po navadi prvi začno z vegetacijo.

Najpogostejši načini zaščite sadnega drevja

1. Valjasta mrežna zaščita z  listjem je preprosta in učinkovita metoda varovanja mladih dreves pred mrazom.

1. Iz kovinske mreže naredimo   valj s premerom 25 – 30 cm in z višino cca 120 cm.
2. Valj obdamo okoli drevesa in ga z žico ali s sponkami fiksiramo v tla.
3. Prazen prostor okoli debla v valju enakomerno in na rahlo napolnimo z odpadlim listjem, ki je odličen izolator in ne dovoli pregrevanja debla ob toplejših sončnih dnevih.
4. Na vrh poveznemo okrogel pokrov, izrezan iz trše plastike, kar deluje kot streha; tako sneg ali voda ne pronicata z vrha v notranjost.
5. Valj odstranimo, ko se temperature dvignejo nad 0 °C (npr. konec februarja).

2. Ovijanje oziroma obdajanje debel mladih, posajenih dreves s kopreno, slamo, koruznico ali smrečjem.

3. Premazovanje  debel z zaščitnim sredstvom ščiti  rastlino pred zimsko in spomladansko pozebo. S premazom deblo razkužimo, hkrati pa belo obarvano deblo absorbira manj toplote, se zato pozimi manj segreva in vegetacija se prične nekaj dni kasneje. Najbolj občutljiva so mlada, šibko rastoča drevesa do rodnosti, še posebej na utrujenih tleh. Bel premaz dobro odbija sončne žarke, zmanjša pokanje debel in propadanje drevesne skorje.

Premazovanje debel in močnejših ogrodnih vej z beležem priporočamo že v letu sajenja sadnih sadik kot preventivo. Uporabimo Bio Plantella Protekt, tako, da premažemo deblo in debele ogrodne veje. Belež je bele barve, ki odbija sončne žarke in prepreči segrevanje debla ter s tem pokanje.

4. Nasutje: Okoli nižjih mladih sadik (npr. kivi, vinska trta, robide …) nasujemo zemljo, lesne sekance ali lubje do višine 15 cm ali več (kot »krtino«), kar zaščiti obsuti del rastline.

5. Zalivanje: Suhe zime brez padavin povzročajo poškodbe ali celo propad mnogih rastlin. Zato moramo v zimah z dolgimi suhimi obdobji  brez snega ali padavin rastline občasno tudi zaliti. Najbolj občutljive so pravkar ali nedavno posajene rastline in rastline s plitkimi koreninami (borovnice, mladi iglavci …), ki jih zalijemo, preden začne zemlja zmrzovati.

Kako zaščitimo nižje grmovnice in jagodičevje?

Ne pozabimo na jagodičevje, saj je zastirka zelo pomembna pri jagodah in ameriških borovnicah. Borovnice rastejo v šoti, ki je hitro prepustna za vodo in zelo lahka zemlja, zato je tam zastirka zelo pomembna (slama, smrekove veje, žaganje iglavcev, Plantella Borovo lubje). Prav tako zastirko namenimo nasadu malin in robid, jost, kosmulj, sibirskih borovnic in še vsemu ostalemu jagodičevju, saj ima plitve korenine. 

Nadzemni del rastline zaščitimo s koruznico ali debelo zaščitno kopreno iz jute ali uporabimo zimsko agrokopreno. Veliko težavo predstavlja tudi močan veter. Vsi, ki smo bili pozimi zunaj vemo, da je temperatura veliko nižja, če močno piha. Tudi rastline ne marajo močnega vetra, zato jim na izpostavljenih legah lahko naredimo vsaj delno zaslombo proti vetru z nekaj improvizacije. Lahko uporabimo paleto, na katero napnemo platno ali kaj podobnega. 

---