Temperature se naglo nižajo in kmalu nas bo presenetil tudi sneg. Na vrtu je še kar nekaj zelenjave, pa tudi sadno drevje bo ostalo zunaj, izpostavljeno vremenskim neprilikam. A lahko jim pomagamo čim bolje prezimiti, ker bodo tako v boljši kondiciji za prihodnjo sezono. Zaščitimo vrt, okrasne rastline, sadno drevje in jesenske pridelke pred mrazom.

Zaščita zelenjavnega vrta

Kot najboljšo zaščito pozimi seveda takoj pomislimo na rastlinjak, pa naj bo ta z lesenim, kovinskim ali plastičnim ogrodjem, prekrit s plastično folijo ali steklom. Če živimo na območju, kjer so zime dolge in hladne, kar je pogosto v višje ležečih krajih, potem je to idealna rešitev. Ko pritisnejo nizke temperature, ogrejemo rastlinjak zelo enostavno tako, da prižgemo svečko in jo prekrijemo z na glavo obrnjenim keramičnim loncem. Tako smo naredili poceni peč, s katero premostimo največje mraze.

Topla greda ali visoka greda je nadgrajena in je odlična opcija, s katero podaljšamo sezono zelenjave ali jo začnemo bolj zgodaj uživati. Pri visoki gredi je potrebno eno stranico dvigniti in nato namestiti okensko krilo ali pa kakšno drugo obliko zaprte površine zemlje.

Zastirka iz zmulčene trave, slame, neokuženega listja je obvezna oprema na zimskem vrtu. z njo zaščitimo posevke solatnic, ohrovt in jim pomagamo pri prezimovanju. Nujna pa je tam, kjer so tla gola, ker tako zmanjšamo erozijo (vodna in vetrna). Z zastirko bomo naslednjo sezono opazili več deževnikov in boljšo razgradnjo organske snovi, ker bo v zemlji večja populacija mikroorganizmov. 

Na zelenjavnem vrtu najpogosteje zaščitimo jesenske setve solatnic tako, da preko njih položimo zimsko agrokopreno, a bi bilo dobro razmisliti raje o tunelu, vsaj v času, ko ni snega ali je padavin malo.

V primeru večjih količin snega agrokopreno odstranimo, saj bo sneg deloval kot izolator.

---

Na praznih gredicah ne pozabimo na jesensko obdelavo tal

Pred zmrzaljo je dobro zemljo pripraviti na zimsko mirovanje, obenem pa tudi na naslednjo sezono. Če je zemlja težka in slabo prepustna, jo je potrebno prekopati, da zmrzal čez zimo velike kepe razdrobi v drobne grudice. Pri peščenih tleh to ni nujno potrebno, zadostuje že globoko rahljanje. Idealno je, da še pred zimo zemljo pognojimo s kakovostnimi organskimi gnojili. Za jesensko gnojenje je najbolj primerno kakovostno dolgo delujoče organsko gnojilo v obliki pelet Plantella Organik.

---

Zaščita sadnih vrst

Na zimsko pozebo so najbolj občutljive sadne vrste, ki izvirajo iz toplih krajev. Kritične zimske temperature za posamezne sadne vrste so:

kaki, fige, kivi, marelice, mandeljni	-15 °C
koščičarji	od -15 °C do -20 °C
pečkarji	-18 °C do -22 °C
ameriška borovnica, asimina	-25 °C
robide	-15 °C

Pozimi je posebej nevarna hitra ohladitev po daljšem obdobju toplega vremena, zlasti na južnih legah, saj se v toplem obdobju po prevodnem tkivu začnejo pretakati sokovi. Ob hitrem močnejšem mrazu pa nato lahko začne pokati lubje in pozebejo cvetni brsti. Škodo opazimo šele spomladi, ko cvetni brsti ob napenjanju ali tudi kasneje odpadejo in ne pride do oploditve. Predvsem se to dogaja pri koščičarjih, ki po navadi prvi začno z vegetacijo.

Nizke temperature in zmrzal, lahko poškoduje deblo in veje sadnega drevja. Na njih opazimo grde rane, popokano deblo in veje. V teh ranah se hitro naselijo glive, ki povzročijo hude okužbe in propad drevesa. Do pokanja pride tako, da se tekom sončnega dneva pozimi deblo segreje in napne, nato pa čez noč zamrzne in popoka. To preprečimo z beležem Bio Plantella Protekt tako, da premažemo deblo in debele ogrodne veje. Belež je bele barve, ki odbija sončne žarke in prepreči segrevanje debla ter s tem pokanje.

Sadne vrste na šibkih podlagah in sadike (prva 3 leta) imajo šibak in plitev koreninski sistem, kar pomeni, da je bolj dovzeten za zmrzal in s tem trajne poškodbe v smislu uničenja korenin. To preprečimo tako, da okoli debla in kjer so korenine (premer okoli 1 m) naložimo smrekove veje ali slamo. Tako ohranjamo tla topla dalj časa, saj zastirka deluje kot izolator.

Sadike lahko preprosto in učinkovito zaščitimo tudi z valjasto mrežo, ki jo napolnimo z  listjem. Na vrh poveznemo okrogel pokrov, izrezan iz trše plastike, kar deluje kot streha; tako sneg ali voda ne pronicata z vrha v notranjost. Valj odstranimo, ko se temperature dvignejo nad 0 °C (npr. konec februarja).

Kako zaščitimo nižje grmovnice in jagodičevje?

Nadzemni del rastline zaščitimo s koruznico ali debelo zaščitno kopreno iz jute ali uporabimo zimsko agrokopreno. Veliko težavo predstavlja tudi močan veter. Vsi, ki smo bili pozimi zunaj vemo, da je temperatura veliko nižja, če močno piha. Tudi rastline ne marajo močnega vetra, zato jim na izpostavljenih legah lahko naredimo vsaj delno zaslombo proti vetru z nekaj improvizacije. Lahko uporabimo paleto, na katero napnemo platno ali kaj podobnega. 

Ne pozabimo na jagodičevje, saj je zastirka zelo pomembna pri jagodah in ameriških borovnicah. Borovnice rastejo v šoti, ki je hitro prepustna za vodo in zelo lahka zemlja, zato je tam zastirka zelo pomembna (slama, smrekove veje, žaganje iglavcev, Plantella Borovo lubje). Prav tako zastirko namenimo nasadu malin in robid, jost, kosmulj, sibirskih borovnic in še vsemu ostalemu jagodičevju, saj ima plitve korenine. 

POZOR! Ne uporabljajmo za zaščito pred mrazom raznih plastičnih folij, ker pod njimi pride do močnega pregrevanja rastlin, in take rastline pod tovrstno zaščito še hitreje pozebejo.

Zaščita sadnega drevja v loncih

Sadno drevje imamo pa tudi v loncih, kjer prevladujejo citrusi (limona, pomaranča, kumkvat, mandarina). Lahko pa imamo tudi stebričasto sadje, med katerim najdemo številne raznolike sadne vrste. V kontinentalni Sloveniji jih je potrebno premakniti v notranji prostor, ki mora biti svetel in s temperaturo nad lediščem. V času prezimovanja jih moramo zalivati vsaj 1 x na mesec.