Zimska rez sadnega drevja

Delo v sadovnjaku se začne že pozimi. To je čas oblikovanja sadnega drevja. Zimska rez sadnega drevja je pomembna, če želimo zagotoviti, da bo drevo enakomerno raslo in tudi, da bo obilo pridelka.

Zimska rez sadnega drevja – kdaj je pravi čas?

Z zimsko rezjo uravnavamo razmerje med bujnostjo in rodnostjo. Čas za zimsko rez je od novega leta pa vse do cvetenja. Bolj zgodaj, ko rastlino režemo, bolj bujno bo odgnala. Kasneje ko jo režemo, manj bujna bo. A je zaradi bolj toplega in vlažnega vremena izpostavljena različnim boleznim.

Začetnikom je priporočeno rezati kasneje, ker takrat lažje prepoznajo cvetne brste. Ti so lepi, okrogli, debeli, medtem ko so listni majhni in trikotne oblike.

Za domači vrt je najbolj enostavna gojitvena oblika piramida. Tako so plodovi dobro osončeni in vzdrževanje je precej enostavno. Pri rezi vedno pazimo, da je suho vreme vsaj tri dni, ker tako zmanjšamo možnost okužbe z boleznijo.

Kaj potrebujemo za obrezovanje sadnega drevja?

Ko je čas za rez, potrebujemo ustrezno orodje. To naj bo pred delom očiščeno in po potrebi nabrušeno.

Za rez sadnega drevja potrebujemo:

  • kakovostne močne škarje,
  • dobro žago (priporočamo tako škarje kot žago na podaljšku)
  • cepilno smolo za premazovanje ran Bio Plantella Arbosan

Pri obrezovanju v sadovnjaku nastanejo rane

Rane pomenijo vstopno točko za bolezen. V zimskem času pa lahko tudi grdo popokajo, kar pomeni slabo celjenje. Zelo je pomembno, da rane, ki nastanejo pri rezi, zamažemo s cepilno smolo Bio Plantella Arbosan. Ta je zelo elastična in odlično prekrije rano. Prav tako ne poka pri nizkih, zimskih temperaturah.

Pred rezjo in med samo rezjo je nujno razkuževanje orodja – škarij in žage. Razkužimo jih kar v sredstvu Bio Plantella Baker, ki ga uporabljamo za prvo škropljenje. Dobro ga je uporabiti tudi za razkuževanje velikih ran. Enostavno naredimo mešanico v posodo in s čopičem premažemo rano.

Vsi naši izdelki so rezultat dolgoletnega znanja, preverjenih raziskav in tehnoloških inovacij priznanega slovenskega proizvajalca Unichem. Ker smo na njih izjemno ponosni, smo jih označili s posebnim pečatom Testirana učinkovitost.


Osnove zimske rezi

Za vsa sadna drevesa veljajo osnove rezi. Z njimi ohranjamo mlad les, rodovitnost ter seveda lepo obliko krošnje.

Pomen vrha in oblika krošnje

#1 Pomladitvena rez

Svetloba drevo spodbuja k rasti in obstoju. V senci slabše raste ali celo zakrni, propade, se ne razmnožuje. To je lepo vidno v gozdu ali tudi na travniku, kjer vse sili navzgor, proti svetlobi. V vrhu je rast bujnejša, bolj aktivna zaradi pretoka hranil po drevesu, kar sili hranila bolj v vrh, saj je tako drevo bolj konkurenčno v »borbi« za svetlobo. Z leti dobi drevo obliko obrnjenega stožca, ki je zelo podobna obliki dežnika. Lep primer so  drevesa, v katera sadjar ne posega, jih ne oblikuje z vzgojno rezjo, zato pobegnejo navzgor.  Zaradi tega krnijo v spodnjem delu, postajajo vse višja in pridelek je vse težje dostopen.

#2 Piramida

Oblika krošnje: piramida

Najboljša oblika krošnje pri drevesu z enim vrhom, je naravna piramida. Z rezjo jo dosežemo tako, da začnemo vedno na vrhu. Tako ustrezno skrajšamo vse veje, da krošnja dobi obliko piramide.

#3 Kotel

Oblika krošnje: kotel

Kotel je oblika drevesa z nizkim deblom, iz katerega izraščajo 3, največ 4 glavne veje. Na skici vidimo tudi osrednjo vejo (glavno delo), ker ima ta velik pomen pri oblikovanju kotla. Pri sadiki nekaj prvih let pustimo srednji poganjek, saj drugače stranske veje, ki jih oblikujemo v kotel preveč bujno odganjajo. Ko imamo osnovno obliko narejeno, sredinsko vejo odstranimo.

# 5 Podivjan vrh

Podivjan vrh zmanjša pridelek.

#4 Postopno višanje vrha

Ko drevo v spomladanskem času obrezujemo, se zelo posvetimo vrhu. Če je tam zraslo zelo veliko poganjkov, šib, ki so daljše od 1 metra, »dvignimo« vrh. To naredimo tako, da najbolj navpičnih izmed vseh šib ne krajšamo, vse ostale pa v celoti odstranimo. Šibo, ki je ostala, pustimo popolnoma pri miru, saj se bo le tako obrasla s stranskimi poganjki, ki bodo vodoravni.

Vrh drevesa

Naslednje leto to obraščeno šibo odrežemo vsaj 70 – 80 cm od njenega mesta izraščanja, kjer na tej višini izrašča vodoraven poganjek. Po taki rezi bo v naslednji sezoni prirast v vrhu manjši, bolj umirjen. Takrat bomo odstranili še odvečne šibe, drevo bo čudežno bolj rodilo in tudi rast bo bolj umirjena.

#5 Navpični poganjki

veja_rez_divjakov_upogibanje1

Bujno rastoče pokončne veje ali bohotivke poznamo na vseh sadnih vrstah. Nikoli ne izrežemo vseh, ker s tem odstranimo ves mladi les. Čim več jih upognemo pod kotom, ker se bo le tako oblikoval kakovosten rodni les. Izogibamo se krajšanju, saj to vodi le v obliko »metle«.


Različno sadno drevje zahteva različno rez


Zimska rez pečkarjev

Med pečkarji na našem vrtu so jablane, hruške in naši (azijska hruška). Pri njih uporabljamo vse osnove rezi, ki so bile omenjene. Oblikujemo krošnjo ter izrezujemo in upogibamo bohotivke.

Zimska rez jablane: VIDEO

Zimska rez koščičarjev

Pri koščičarjih (češnja, breskev, sliva,…) je pogosto prepričanje, da jih režemo le po obiranju. Takrat gre za poletno rez, ki je oblikovna. A je pomembna tudi zimska rez, ker z njo spodbudimo rast mladih poganjkov in oblikujemo krošnjo.

Primer veje breskve, na kateri odstranimo velik del dolgih rodnih vej, ker bo drugače drevo preveč obremenjeno. Režemo tudi na čep (krajšamo dolge veje na kratek čep) in s tem spodbudimo rast novega, mladega rodnega lesa.

Zimska rez breskve: VIDEO:

Pri češnji (in višnji) pri zimski rezi izrezujemo star les, predvsem ogolele veje. Dolge, stare poganjke krajšamo in odvajamo na mlad poganjek. Predolge poganjke krajšamo.

Zimska rez lupinarjev

Lesko gojimo najpogosteje v njeni naravni obliki kot grm s 4 – 6 ogrodnimi vejami, redkeje lesko oblikujemo v obliko drevesa z deblom, visokim 30 – 60 cm in kotlasto krošnjo.

Iz leske lahko oblikujemo tudi čvrsto živo mejo, ki bo poleg razmejitvene in vetrozaščitne vloge dala tudi nekaj užitnih plodov. Lesko režemo skoraj izključno v času zimskega mirovanja, kot večino sadnih vrst. Priporočljivo je, da rez leske končamo pred njenim sicer ranim cvetenjem. Temperature ob rezi naj bodo nad lediščem.

Mlad leskov grm oblikujemo tako, da mu nekje v 3. letu po sajenju izrežemo sredinski poganjek, pustimo pa štiri do šest stranskih poganjkov čimbolj enakomerno razporejenih, ki bodo postali ogrodne veje. Naslednja leta, ko leska  stopi v rodnost, skrbimo za dobro osvetljenost, izrezujemo poškodovane, polomljene poganjke in čistimo koreninske izrastke.

Po 15. do 20. letu  pričnemo grme leske pomlajevati. Vsako leto zamenjamo eno ogrodno vejo s predhodno puščenim mladim poganjkom, ki bo nadomestil do osnove odžagano ogrodno vejo. Po nekaj letih imamo pomlajen leskov grm, brez večjega izpada pridelka. Leskova drevesa pomladimo tako, da jim krajšamo ogrodne veje.

Zimska rez leske: VIDEO

Zimska rez oreha

Med ljudmi je precej razširjeno mnenje, da oreha ni potrebno rezati. Vendar če izberemo pravi čas, lahko z rezjo damo mlademu drevesu željeno obliko in osvetljenost krošnje. Gojitveno rez na orehu izvajamo od sajenja do starosti 5 ali 6 let. Z njo spodbujamo rast in damo mlademu drevesu obliko, ki bo v poznejših letih omogočila dobro rodnost. Po rezi v tem obdobju iz nastalih ran izteče najmanj sokov.

Rez oreha

Zimska in poletna rez pri orehu nista priporočljiva. Sadiki oreha spomladi po sajeju odrežemo vrh 20 cm nad predvideno višino debla. V obdobju rodnosti izrezujemo polomljene in suhe veje in skrbimo, da je krošnja dovolj osvetljena. Ostarela drevesa pomlajujemo s postopnim krajšanjem ogrodnih vej za tretjino. Postopno pomeni, da krajšamo nekaj ogrodnih vej vsako leto in tako drevo pomladimo v nekaj letih, ob tem pa imamo ves ta čas vsaj delni pridelek plodov.

Zimska rez kostanja

Kostanj dejansko režemo čim manj, saj so nastale rane po rezi izpostavljene trosom kostanjevega raka. Kostanjev rak je bolezen, ki je najpogosteje vzrok za propad kostanjevih dreves. Obdobje zimskega mirovanja je najprimernejši čas za morebitno rez kostanja.

Sadik kostanja po sajenju običajno ne krajšamo, razen če želimo oblikovati kotlasto krošnjo. Če sadike po sajenju ne režemo, bo drevo z leti razvilo naravno piramidalno krošnjo. Po vstopu v rodnost izrezujemo polomljene in suhe veje ter izrastke izpod cepljenega mesta.


Uporabniki priporočajo Plantello

Drevesa so mi hvaležna

Po obrezovanju vsako rano na drevesu oskrbimo s Plantellinim izdelkom Arbosan in sem z njo zelo zadovoljen.

JURE AŠKERC, Laško
Priporoča: Bio Plantella Arbosan

Plantella tudi za sadovnjak!

Pri vrtnarjenju uporabljam izključno izdelke Plantella. Za škropljenje uporabimo naravni insekticid in akaracid Bio Plantella Olje za škropljenje ali Bio Plantella Baker.

HEDVIKA MOŽINA, PERNICA
Priporoča: Bio Plantella Ovitex in Baker

DELI S SVOJIMI PRIJATELJI: