Živa meja okoli naše hiše je lahko iz listopadnih ali pa zimzelenih rastlin. Če želimo, da je ta naravna pregrada lepa, je potrebno skrbeti zanjo tako z rednim gnojenjem kot pravilno rezjo. Le tako bo varovala naše dvorišče in dom, hkrati pa nam bo tudi v ponos.

1. Listopadne žive meje

Med listopadnimi živimi mejami so številne rastline, ki so avtohtone Sloveniji in jih najdemo v gozdu skoraj na vsakem koraku. To pomeni, da so prilagojene na rastne razmere in uspevajo zelo dobro. Niso pa samo te rastline primerne za živo mejo.

Listopadne rastline za živo mejo:

• navadna bukev (Fagus sylvatica)
• rdečelistna bukev (Fagus sylvatica ‘Atropunicea’)
• beli gaber (Carpinus betulus)
• maklen (Acer campestre)
• mandžurski javor (Acer ginnala)
• glog (Crataegus monogyna)

Kako se lotimo sajenja listopadne žive meje

Ko se odločimo za sajenje, imamo na voljo tako sadike z golimi koreninami, kot tiste v loncih. Sadike z golimi koreninami so manjše, vendar tudi cenovno ugodnejše. Pozorni moramo biti na razraščenost sadik. Najboljša sadika je taka, da je deblo čim krajše, oziroma da so prve veje nizko razraščene, ker le tako dosežemo strnjena, gosto in neprehodno živo mejo. Čas sajenja je zgodaj spomladi ali pozno jeseni.

Pri sadikah v loncih imamo na izbiro različno velike sadike. Tudi pri njih pazimo na čim nižjo razraščanje spodnjih vej. Čas sajenja je zaradi vzgoje v loncih mogoč čez celotno rastno dobo, od pomladi do jeseni. Izogibamo se sajenju v vročini poleti.

Predno se odločimo za enovrstno ali dvovrstno živo mejo, moramo vedeti, da je pri dvovrstni zasaditvi končna širina odraslih rastlin precejšnja. To je zelo široka in gosta živa meja, ki v širino lahko preseže 1 m.

Dognojevanja že odraslih rastlin opravimo spomladi s specialnim gnojilom Plantella za okrasne rastline, ki je hitro in 100% topno v vodi, uporabljamo pa ga lahko na tri načine: z zalivanjem, gnojenjem preko listov (pršenje) ali posipanjem okoli korenin.

Obrezovanje listopadne žive meje naj bo redno

2. Živa meja iz zimzelenih rastlin

Kako se lotimo sajenja zimzelene žive meje

Pri zimzelenih živih mejah večinoma kupujemo sadike v lončkih. Pri sajenju uporabimo organsko gnojilo Plantella Organik za sadike, ki bo rastlinam omogočilo dobro ukoreninjenje in pravilno začetno rast. Izkopljemo sadilno jamo in na dno nasujemo polovico priporočene količine gnojila. Sledi plast zemlje na katero postavimo sadiko. V izkopano zemljo primešamo drugo polovico gnojila in z njo zapolnimo sadilno jamo. Pazimo, da gnojila ne nasujemo neposredno h koreninam, saj jih lahko poškoduje. Zemljo ob rastlini rahlo potlačimo in zalijemo.

Zimzelena živa meja potrebuje osnovno gnojenje in dognojevanje v sezoni

Zimzelene iglavce dognojujemo s kristalnim gnojilom Plantella Specialnim gnojilom za iglavce. To gnojilo vsebuje veliko magnezija, ki igra veliko vlogo pri procesih fotosinteze. Pomanjkanje opazimo, kot blede rastline s slabšo rastjo ali celo sušenjem. Gojiti začnemo spomladi, ko se rastline začnejo prebujati in brsteti oziroma odganjati. Tako jih gnojimo marca, aprila, maja in junija. Tekom visokih temperatur poleti, jih ne gnojimo, ker če ni dovolj vode na volje, hitro pride do ožigov. Z gnojenjem nadaljujemo septembra in lahko še oktobra, odvisno od vremena. Tako okrepljene rastline dobro preživijo poletje in zimo.

Ker zimzelene rastline celo leto tvorijo hrano, jih ne smemo pozabiti zalivati, saj je suša lahko tako poleti, kot tudi pozimi. Če zemlja ne zmrzuje in padavin ni daljši čas, vse zimzelene rastline zalijemo.

Zimzelene listavce v začetku sezone pognojimo z organskim gnojilom Plantella Organik. Enostavno gnojilo le potresemo pod rastline pred dežjem in bo dovolj hranil za celo sezono. Za lepo in močno rast pa dognojujemo s kristalnim gnojilom Plantella Specialno gnojilo za okrasne rastline. Dognojujemo v mesecu aprilu, maju in juniju. Tekom poletja ne gnojimo, ampak začnemo spet v začetku jeseni.

Osnove rezi zimzelene žive meje

• V primerjavi z listopadnimi, zimzelene žive meje potrebujejo manj obrezovanja.
• Obrezujemo predvsem živo meje iz ciprese, kleka in tise.
• Smrekam in borom odstranimo samo vrhnji poganjek na vejah in jih s škarjami nekoliko oblikujemo. To pomeni, da krajšamo poganjke ali odvajajmo na mlajši poganjek, ki je nižje na veji.
• Če zarežemo pregloboko, v rjavi, oleseneli del rastline, tam ne bodo odgnale nove veje, ampak se bo rastlina le sušila.
• Previsokih živih mej ne smemo krajšati za več kot tretjino, ker je to velik šok, ki povzroči sušenje in propad rastline.
• Če postane živa meja preširoka, jo lahko zožimo tako, da jo prirežemo od strani, pri tem pa pazimo, da ne odstranimo preveč zelenih delov. Iz golih poganjkov ne bo novih vej.

Najpogotejše rastline, ki jih uporabljamo za žive meje pri nas:

Klek

Klek zelo pogosta izbira za živo mejo, najpogostejša je sorta sorto Thuja Occidentalis ‘Smaragd’. Rastline zrastejo med 1,5 do 3 m visoko. Obrezujemo jo konec junija, če je potrebno pa še proti koncu avgusta ali v začetku septembra. Pri tem porežemo letne prirastke – mlado, novo rast in tudi porumenele vejice na sredini žive meje. Nikoli ne posegamo v starejši del drevesa, ker bo le rjavo in posušeno ostalo.

Paciprese

Paciprese režemo v juniju, zadnje popravke pa naredimo v avgustu in začetku septembra. Živa meja doseže končno višino tudi do 3 m.

Tisa

Ko jo gojimo v obliki žive meje, zraste do 2 m visoko. Obrezujemo jo samo enkrat letno, in sicer konec junija. Tisa raste počasi in naredi zelo gosto živo mejo. Je edini iglavec, ki prenese rez v oleseneli del rastline, saj se obraste, sicer počasi, a se.

Liguster

Liguster zraste do 3 m v višino, odvisno od sorte. Režemo ga večkrat letno tako, da skrajašmo mlado, novo rast. Najpogosteje ga obrezujemo konec junija, nato še v avgustu. Pri močno rati lahko režemo še večkrat v sezoni. Pri nas največkrat sadimo navadni luguster (L.vulgare) in ovalnolistni liguster (L.ovalifolium), s tem da je navadni liguster močnejši in bolj robusten.

Lovorikovec

Lovorikovec je zelo pogosto izbira, ker naredi gosto živo mejo. Zraste do 3 m visoko. Obrezujemo ga enkrat letno, najbolje v juniju. Obrezujemo vsako vejo posamezni, da ne poškodujemo lepih svetlečih listov.

Pušpan

---