Kolobarjenje je odlična metoda za preprečevanje bolezni in škodljivcev ter ohranjanje rodovitnosti tal, a brez organskega gnojenja pravega učinka ni. Če rastline menjujemo po gredah, vendar ne poskrbimo za obogatitev zemlje s hranili, tla sčasoma izgubijo svojo moč. Že od nekdaj je znano, da prav naravna gnojila dopolnjujejo kolobarjenje in zagotavljajo dolgoročno plodnost tal. Odkrijte, kako pravilno kombinirati kolobarjenje in organsko gnojenje za zdrave rastline in bogat pridelek!

Kaj je to kolobar?

Kolobar je vrstenje vrtnin na vrtu. Celoten zelenjavni vrt razdelimo na 4 dele – poljine. Vsaka od teh poljin je namenjena posameznim zelenjadnicam. Delijo se glede na njihove potrebe po hranilih. Prva poljina je namenjena za hranila najbolj potratnim vrtninam, medtem ko vrtnine na 4. poljini niti ne zahtevajo gnojenja. Da pa bomo kolobarili pravilno, moramo vedeti, na katero poljino sodijo katere zelenjadnice.

1. poljina	2. poljina	3. poljina	4. poljina
Bučke	Brokoli	Blitva	Bob
Jajčevec	Brstični ohrovt	Čebula	Česen
Krompir	Cvetača	Črni koren	Črna redkev
Kumare	Endivija	Fižol – visok	Drobnjak
Lubenice	Kolerabica	Korenček	Fižol – nizek
Melone	Ohrovt	Koruza	Grah
Paprika	Redkvica	Motovilec	Kitajsko zelje
Paradižnik	Solata	Pastinak	Koleraba
Zelena		Peteršilj	Rdeča pesa
Zelje		Por	Repa
		Radič	Šalotka
		Rukola	Špinača
		Sladki komarček

Kolobar nam pomaga tudi pri varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. Večina bolezni prezimi na rastlinskih ostankih v tleh. Ko mi prihodnje leto vrtnine posadimo na drugo poljino, bolezni ostanejo brez gostitelja, saj povečini okužujejo le rastline iz iste družine, redke so bolezni, ki napadajo več različnih družin.

Razhudnikovke (Solanaceae)	Paradižnik, paprika, jajčevec, krompir
Bučevke (Cucurbitaceae)	Kumare, bučke, buče, melone, lubenice
Križnice (Brassicaceae)	Zelje, ohrovt, brstični ohrovt, cvetača, brokoli, koleraba, kolerabica, repa, redkev, redkvica, kitajski kapus, rukola
Nebinovke (Asteraceae)	Solata, radič, endivija, črni koren
Kobulnice (Apiaceae)	Korenček, zelena, peteršilj, pastinak, sladki komarček
Lukovke (Alliaceae)	Česen, čebula, šalotka, por, drobnjak
Metuljnice (Fabaceae)	Bob, grah, fižol, soja, leča
Metlikovke (Chenopodiaceae)	Rdeča pesa
Špajkovke (Valerianaceae)	Motovilec
Špinačnice	Špinača, blitva
Trave (Poaceae)	Koruza

Torej, kjer letos gojimo zelenjavo prve poljine – plodovke, itd. bomo drugo leto gojili zelenjavo druge poljine – kapusnice in solato. Kjer pa je letos četrta poljina, tam bodo prihodnje leto plodovke. Da pa nam bo zelenjava bogato obrodila, moramo vrt tudi gnojiti.

Kako gnojimo v kolobarju?

Grede na našem vrtu gnojimo glede na vrtnine, ki jih bomo posadili na dotično gredo.

Drugo gredo že precej manj gnojimo, namesto s 25 kg pognojimo le z 10 kg/100 m². Drugo gredo bomo zasejali s kapusnicami, ki potrebujejo veliko hranil, a še vedno precej manj kot plodovke, zato jih pognojimo z 10 kg/100 m².

Solatnice in korenovke, ki bodo rastle na tretji gredi, so za hranila še manj zahtevna. Potrebujejo le rahlo pognojeno gredno, zato pognojimo z 5 kg/100 m².

Četrte grede ne gnojimo, saj stročnice najbolje rastejo na revnih tleh.

1. Poljina	2. Poljina	3. Poljina	4. Poljina
25 kg/100 m2	10 kg/100 m2	5 kg/100 m2	Ne gnojimo

Izbira gnojila je ključnega pomena

Z izbiro gnojila skrbimo za zdravje in založenost tal s hranili. Osnova zdravih in rodovitnih tal so mikroorganizmi. S kakovostnim organskim gnojilom Biogrena v tla dodajamo tako organsko snov kot tudi mikroorganizme. Slednji skrbijo za razgradnjo organske snovi v rastlinam dostopno obliko hranil. Gnojila, ki vsebujejo tudi aminokisline, kot je Biogrena, pripomorejo tudi k večji odpornosti rastlin na stres.

Avtor: Lucija Kinkel, mag. inž. hortikulture, Plantellina strokovnjakinja

Prevzemite brezplačni vodič: GNOJENJE Z BIOGRENO POVEČUJE PLODNOST ZEMLJE >>>