Ste opazili, da so po cvetenju cvetovi marelice ali češnje porjaveli, se posušili in ostali na vejah? Ob natančnejšem pregledu drevesa lahko opazite, da so odmrle tudi nekatere vejice s cvetovi vred. Kaj se dogaja? Vaše drevo je najverjetneje okuženo z glivično boleznijo, imenovano cvetna monilija. Ta nevarna bolezen lahko močno oslabi drevo in zmanjša pridelek.

Cvetna monilija (Monilinia laxa) je ena najpogostejših in najnevarnejših glivičnih bolezni koščičarjev, ki prizadene zlasti marelice, češnje, breskve in slive. Najbolj sta dovzetni marelica in višnja, nekoliko manj občutljiva je češnja, medtem ko sta češplja in breskev najmanj prizadeti. Bolezen povzroča propad cvetov, poganjkov in vejic ter lahko znatno zmanjša pridelek sadja. Ob ponavljajočih se okužbah več let zapored lahko celo povzroči propad drevesa.

Največje tveganje za okužbo nastopi med cvetenjem, še posebej v deževnem vremenu. Takrat glivini trosi vzklijejo in skozi brazdo pestiča prodrejo v plodnico, kjer začne rasti glivični micelij. Ta nato preko cvetnih pecljev doseže prevodni sistem poganjkov. Gliva izloča toksine, ki se širijo po floemu in povzročajo sušenje okuženih vejic.

Vzroki in pogoji za širjenje

Cvetna monilija prezimi na mumificiranih plodovih in okuženih vejah ter se spomladi aktivira ob toplih in vlažnih razmerah. pri kateri lahko drevje po nekaj letnih zaporednih okužbah celo propade. Najpogosteje se širi v deževnih obdobjih med cvetenjem, ko spore okužijo cvetove. Vlažno vreme z temperaturami med 12°C in 20°C ustvarja idealne pogoje za razvoj bolezni.

Simptomi okužbe

Prvi znaki cvetne monilije so rjavenje in venenje cvetov, ki ostanejo na drevesu in se ne osipajo. Okuženi poganjki se začnejo sušiti, listi pa potemnijo in se pogosto zvijajo. Bolezen se lahko razširi tudi na veje, kjer nastanejo rakaste rane. Na plodovih se kasneje razvije siva plesniva gniloba s koncentričnimi krogi spor.

Ukrepi za preprečevanje in zatiranje

Boj proti cvetni moniliji vključuje več ukrepov:

• Odstranjevanje okuženih delov – Prizadete cvetove, poganjke in mumificirane plodove je treba odstraniti in uničiti/zažgati (ne odlagamo jih na kompost, ker potem to postane vir okužb prihodnje leto).
• Redno obrezovanje drevja – Zračna krošnja je manj dovzetna za okužbe, saj se po dežju hitreje suši.
• Uporaba fungicidov – Škropljenje z registriranimi fungicidi pred in med cvetenjem lahko zmanjša širjenje bolezni. Večina fungicidov se uporablja ob začetku cvetenja, ko je odprtih 10 % cvetov, in še enkrat ko pričnejo odpadati prvi venčni listi.
• Higienski ukrepi – Pobiranje okuženih plodov s tal in pravilno ravnanje z odpadlim rastlinskim materialom preprečuje prezimovanje glive. V jesensko-zimskem času (preden se brsti odprejo) uporabimo bakrove pripravke za razkuževanje debla.

Ko začnejo brsti odpirati cvetove in je približno 10 % cvetov odprtih, izvedemo prvo škropljenje z fungicidom Vivera Chorus v koncentraciji 5 g/100 m². Drugo škropljenje s tem pripravkom ponovimo 14 dni kasneje, ko cvetni listi začnejo odpadati.

Jeseni, v obdobju odpadanja listov, ponovimo škropljenje. Drevo dvakrat poškropimo z bakrenim pripravkom Bio Plantella Baker, pri čemer med škropljenji upoštevamo priporočeni presledek.

Redno izvajanje škropljenja zagotavlja boljšo odpornost drevesa proti boleznim in prispeva k zdravemu razvoju plodov.

Okužba lahko prizadene tudi plodove

Gliva lahko napade tudi zoreče plodove, vendar le, če so poškodovani ali imajo ranico, skozi katero lahko vdre okužba.

Rane na plodovih lahko nastanejo zaradi pokanja ob prekomernih padavinah, udarcev toče, poškodb, ki jih povzročijo žuželke, ali drgnjenja plodov ob veje v vetrovnem vremenu. Na okuženih plodovih se pojavijo značilne belo-sivkaste bradavice, kasneje pa se plodovi izsušijo in ostanejo na drevesu. Ti posušeni plodovi, t. i. mumije, predstavljajo glavni vir okužbe za naslednjo sezono. Če se bolezen ponavlja več let zapored, lahko drevo močno oslabi in sčasoma celo propade.

Ti posušeni plodovi, t. i. mumije, predstavljajo glavni vir okužbe za naslednjo sezono. Če se bolezen ponavlja več let zapored, lahko drevo močno oslabi in sčasoma celo propade.

Cvetna monilija je resna grožnja pridelovalcem sadja, saj lahko povzroči velike izgube pridelka. Učinkovita zaščita vključuje preventivne ukrepe in pravočasno uporabo fungicidov, saj je ob močnem razvoju bolezni zatiranje težavno. Pravilna oskrba sadnega drevja zmanjša tveganje okužbe in omogoča boljši pridelek.

Več informacij o zaščiti sadnega drevja skozi celotno leto preberite v brezplačnem vodiču Koledar za ekološko varstvo domačega sadovnjaka >>>