Brezplačno svetovanje
Foliarno gnojenje – se splača ali ne?
Čas branja: 3 min
Foliarno gnojenje postaja tudi med ljubiteljskimi vrtičkarji vse bolj priljubljeno. Deloma zato, ker se zdi preprostejši način za reševanje težav s hranili za rastline. Poraba gnojila za pripravo škropiva je manjša, pa še idealno je z vidika ohranjanja okolja. Če se sprašujete, ali zadostuje za prehranjevanje rastlin in ali lahko s takim načinom dosežete še kake druge koristi pa še privarčujete, berite naprej.

Spomladi vedno temeljno gnojimo z organskimi gnojili in tako ohranimo rodovitnost tal in zagotovimo začetna hranila za razvoj in rast rastlin. Vendar pa je potrebno vrtnine in ostale rastline z užitnimi plodovi redno dognojevati, če si želimo zagotoviti večji, pa tudi bolj kakovosten pridelek.
Ustrezna hranila
Pri tem je pomembno dvoje. Po eni strani je potrebno izbrati hranila, ki so prilagojena potrebam rastlin. Tako na primer za paradižnik potrebujemo večji delež kalija in kalcija, da dosežemo pravo kakovost in sočnost plodov.
Pravi način uporabe

Po drugi strani pa je pomembna tudi pravilna aplikacija hranil, da jih lahko rastlina v največji meri absorbira. Dognojujemo lahko preko korenin, z zalivanjem, ali pa rastlinam dodajamo hranila foliarno, to je s škropljenjem preko listov. Če hranila dodajamo foliarno, torej preko listov, se hitro absorbirajo (vpijejo) v rastlino in takoj učinkujejo. Hranila prehajajo v rastlino preko listnih rež, nekatere spojine pa skozi samo povrhnjico. Res je, da se pri dodajanju hranil v tla, ta tudi izgubljajo zaradi izpiranja, kemičnih reakcij in aktivnosti mikrobov. Vendar pa je tudi uspešnost foliarnega gnojenja odvisna od pravilnega načina in okoliščin.
Za uspeh je pomemben čas nanosa
V času visokih temperatur so reže zaprte, da zmanjšajo izgubo vode. Zato vedno škropimo zvečer, ko se že ohladi ali res zgodaj zjutraj, predno se temperatura dvigne. Ponoči so listne reže zaprte, saj takrat ne poteka fotosinteza in ni potrebe po izmenjavi plinov (CO2 in O2). Ker gnojilo vedno zmešamo z vodo, ko ga apliciramo, mora biti v tem času brezvetrje, da raztopine ne posuši na površini. Višja zračna vlaga (50 – 90 %) poveča in izboljša absorpcijo hranil v rastlino.

V času suše in vročine je to edini način za dodajanje hranil
V času suše korenine zaradi pomanjkanja vode ne morejo črpati hranil, kar seveda ustavi rast in močno oslabi celotno rastlino. V takem primeru so za vse rastline najboljša organska gnojila, ki poleg hranil vsebujejo še biostimulante, saj zmanjšujejo stres. Zato v teh primerih priporočamo uporabo gnojila Bio Plantella Vrt ali Bio Plantella Organsko za paradižnike, saj vsebujeta morske alge. Odlično pa je tudi organsko gnojilo Bio Plantella Vita, ki vsebuje vitamine
in aminokisline, zato izjemno hitro regenerira rastline po stresu.
Rastline do kalcija težko dostopajo preko korenin

Med posebna gnojila, brez katerih pri plodovkah ne gre, spada Bio Plantella Kalcij za paradižnike. Škropiti začnemo že od prvega cvetenja dalje s sredstvom Bio Plantella Kalcij za paradižnike, in sicer 4 ml / 1l vode. Nato s škropljenjem nadaljujemo na 7 – 10 dni. Pri pomanjkanju opazimo zmanjšano čvrstost listov in črno gnilobo okoli plodove muhe. Posebnost pri sredstvu je ta, da poleg naravnega kalcija vsebuje tudi aminokisline, kar zvišuje odpornost rastlin.
Največji učinek: kombinacija obeh načinov gnojenja
Rastline lahko sprejemajo hranila in ostale snovi skozi liste ali korenine. Spomladi, ko je dovolj vlage in rastline potrebujejo hranila za hitro rast, je najučinkovitejše gnojenje
preko korenin in bomo s foliarnim gnojenjem neuspešni. Ravno nasprotno pa bomo poleti, v času suše, rastlinam hranila zagotovili le preko listov.
Plantella je lahko še ugodnejša!

Da bi vam lahko še bolje pomagali pri negi vrta, za izdelke Plantella in Bio Plantella pripravljamo posebne akcijske ponudbe v različnih trgovinah povsod po Sloveniji.
Za člane kluba Gaia pa pripravljamo tudi kupone popustov na izdelke Plantella in Bio Plantella. Naročite se na revijo Gaia, se izobražujte in privarčujte>>>
DELI S SVOJIMI PRIJATELJI: