Okrasne grmovnice so poleg urejene trate in cvetočega rastlinja nujne za dopolnitev popolnega izgleda našega vrta. Da nas bodo razveseljevale čez celotno poletje, tudi v pozno jesen, moramo zanje z rezom za pomladitev poskrbeti že v zgodnji pomladi.

Za okrasne grmovnice je sonce izrednega pomena

Stare veje se v grmovnici polenijo, zastanejo v rasti in v cvetenju. V grmu, ki je prepuščen sam sebi, se začnejo nabirati posušene veje, ki so normalen pojav v osenčenem delu krošnje. Zato je pomembno, da z rezom posežemo prav v sredino okrasne grmovnice in tako tudi tam poskrbimo za zadostno količino svetlobe.

Večino cvetočih grmovnic obnavljamo tako, da izrežemo nekaj najstarejših vej. Recimo eno tretjino vsako pomlad. Z odločno rezjo v živo dosežemo dvoje: grm očistimo odmrlih delov in z izrezovanjem starih vej spustimo v notranjost okrasne grmovnice svetlobo. 

Kjer je svetloba, je za rastline življenje!  Z obnovitveno rezjo spodbudimo rast vej iz dna rastline. Prav to je tisto, česar si želimo! Po rezi so ostali štrclji, dolgi 10 – 15 cm. Obnovitveno režemo konec zime.

Da ne cvetijo le na obodu

Večina grmovnic, ki jih prepustimo samim sebi, raste v višini in širino, pri čemer se notranjost krošnje postara. Zrastejo v velik volumen, ki ga cvetoči plašč ogrne samo po obodu. 

V kolikor postarano grmovnico samo strižemo s škarjami za živo mejo, kar delajo »hišniki« brez osnov vrtnarskega znanja, le zadržimo rast na želeni višini, toda čez nekaj let postanejo vsi grmi enaki: enako visoki, enako široki in postriženi »na glavo«. 

Ni več razlike med forzitijo in vajgelo ter med medvejko in dojcijo. Razlika se pokaže zgolj v barvnem odtenku cvetov, ki se borijo za prostor med listjem. 

Čar vrtnic grmovnic je vendar tudi v obliki grma! V ognjemetni razporeditvi vej forzitije, v delikatni čipki vejic medvejke, v prevešavi rasti kolkvicije. Vsaki rastlini pritiče svojstvena oblika, kar upoštevajte tudi pri pomladitveni rezi dotične okrasne grmovnice.

Na kaj moramo biti pozorni pri rezi okrasne grmovnice?

Pomembno je, da so veje gladko odrezane in da lubje ni poškodovano.

Dobro se obnesejo nabrušene vzvodne škarje.

Za debelejše veje uporabimo krožno sadjarsko žagico.

Matjaž Mastnak, strokovnjak iz Arboretuma priporoča:

” Ker je striženje tehnika za vzdrževanje žive meje, ne za obrezovanje okrasnih grmovnic, priporočam, da zanemarjene grmovnice pomladimo z obnovitveno rezjo in nato pognojimo z dobrimi hranili iz kristalnega Plantella Specialnega gnojila za okrasne rastline z izbranimi minerali za hitro rast in lepe cvetove. Z obnovitveno rezjo ohranjamo za vrsto značilno obliko grma in cvetno kondicijo ter hkrati nadziramo velikost.

Z obnovitveno rezjo zanemarjena okrasna grmovnica na novo zaživi! Za tak odziv ni dovolj, da odščipnemo vejico tukaj in vršiček tam. Poseči moramo v strukturo grma in izrezati stare veje, kjer se začnejo – tik nad koreninami. Obnovitveno rez izvajamo pri grmovnicah, ki zanesljivo odženejo.”

Za katere JA in za katere NE

Razen za omenjene grmovnice je močna obnovitvena rez primerna za postarani okrasni ribez, metuljko in španski bezeg, pa tudi za zimzelene listavce. Močna obnovitvena rez ni primerna za nepozebnik (Hamamelis), magnolijo in leskovec (Corylopsis), ker se slabo obnavljajo iz starega lesa. Poleg tega obnovitvena rez ni primera za višje grmovnice, ki same oblikujejo skladno krošnjo, kot sta japonski cvetni dren (Cornus kousa) in Mariesova brogovita (Viburnum plicatum ‘Mariesii’).

Popenjavke režemo odločno

Pri gliciniji z obnovitveno rezjo ne dosežemo nič. Pri njej moramo čuvati stare ogrodne veje in po protokolu obrezovati samo mlade poganjke 3x na leto. Enako velja za jasminovo trobo. Je pa za obnovitveno rez hvaležen kovačnik.

Ali veste?

Iglavci so za obrezovanje zelo zahtevni. Česar nismo naredili sproti, za nazaj ne moremo  popraviti. Edini iglavec, ki zanesljivo odžene iz v živo porezanih vejic in vej, je tisa.

Besedilo in foto: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.